Kako cepiva delujejo

Cepiva delujejo tako, da imunski sistem naučijo, kako naj se bori proti bolezni, če pride v stik z njo. To močno zmanjša tveganje za hujši potek bolezni ali prenašanje okužbe na druge. Cepiva lahko ščitijo pred eno ali več boleznimi. Včasih je treba dati več cepiv hkrati, da se vzpostavi zaščita proti več nalezljivim boleznim.

Večina cepiv vsebuje oslabljeno ali inaktivirano obliko virusa ali bakterije oziroma njihov majhen delček, imenovan antigen.

Ko se oseba cepi, imunski sistem prepozna antigen kot tujek. To aktivira imunske celice, da začnejo proizvajati protitelesa in ustvarijo spomin na virus ali bakterijo. 

Če cepljena oseba pozneje pride v stik z dejanskim virusom ali bakterijo, ju bo njen imunski sistem prepoznal, zaradi česar bo začel izdelovati prava protitelesa in hitro aktiviral prave imunske celice ter s tem uničil virus ali bakterijo. To ustvari zaščito pred boleznijo.

Po drugi strani pa lahko ljudje, ki dobijo imunost po preboleni bolezni, to lahko prenašajo na druge in so izpostavljeni tveganju za resne zaplete zaradi nje.

Zaščita

Različna cepiva nudijo različne ravni zaščite. Trajanje zaščite je odvisno od bolezni. Nekatera cepiva lahko ščitijo pred boleznijo le kratek čas, zato so morda potrebni poživitveni odmerki, druga pa ustvarijo doživljenjsko imunost.

Cepljenje ne ščiti le ljudi, ki so prejeli cepivo. Posredno ščiti tudi necepljene ljudi v skupnosti, saj zmanjšuje tveganje za izpostavljenost okužbi. Temu rečemo kolektivna imunost (z drugimi besedami tudi čredna imunost).

Sestavine

Poleg enega ali več antigenov so cepivu lahko dodane tudi druge sestavine, ki pripomorejo k ohranjanju stabilnosti in učinkovitosti cepiva. Regulativni organi zagotavljajo, da so vse te sestavine varne.

Te sestavine vključujejo:

• stabilizatorje: za ohranjanje stabilnosti sestavin cepiva;
• adjuvanse: snovi, ki spodbudijo imunski odziv na cepivo, zaradi česar je ta močnejši, hitrejši in trajnejši – na primer aluminij;
• pomožne snovi: neaktivne sestavine, kot so voda, natrijev klorid (sol) ter konzervanse ali stabilizatorje, ki omogočajo, da cepivo med shranjevanjem ostane nespremenjeno in aktivno.

V nekaterih vrstah cepiv so lahko v sledovih prisotne tudi druge snovi, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu, kot sta na primer ovalbumin (beljakovina v jajčnem beljaku) ali neomicin (antibiotik). Ker lahko te snovi povzročijo reakcijo pri občutljivih ali alergičnih posameznikih, je njihova prisotnost navedena v informacijah za zdravstvene delavce in bolnike.

Vrste cepiv