Kako cepiva delujejo

Cepiva delujejo tako, da spodbudijo odziv imunskega sistema na prisotnost virusa ali bakterije. To ustvari „spomin“ v imunskem sistemu. Imunski spomin omogoči telesu, da se spomni določenega virusa ali bakterije in se proti njim zavaruje ter tako prepreči razvoj bolezni, ki jih ti povzročajo.

Večina cepiv vsebuje oslabljeno ali inaktivirano (uničeno) obliko virusa ali bakterije oziroma njihov majhen delček, ki ne more povzročiti bolezni. To se imenuje antigen.

Ko oseba prejme cepivo, imunski sistem prepozna antigen kot tujek, kar spodbudi celice imunskega sistema, da uničijo virus ali bakterijo, ki je povzročitelj bolezni, in proti njim tvorijo protitelesa.

Aktivira tudi imunske celice, imenovane celice T in celice B, v krvi, kostnem mozgu in drugod po telesu.

Če pride oseba kasneje v stik z dejanskim virusom ali bakterijo, se ju bo njen imunski sistem spomnil.

Tako bo lahko hitro začel tvoriti ustrezna protitelesa in aktiviral ustrezne imunske celice, ki bodo uničile virus ali bakterijo. To ustvari zaščito pred boleznijo.

Različna cepiva nudijo različne ravni zaščite. Kako dolgo traja zaščita, je odvisno tudi od bolezni, proti kateri cepivo ščiti. Nekatera cepiva lahko ščitijo pred boleznijo le kratek čas, zato so morda potrebni poživitveni odmerki, druga ustvarijo doživljenjsko imunost.

Cepiva ne ščitijo le osebe, ki ga je prejela, ampak z zmanjšanjem tveganja izpostavljenosti okužbi posredno ščitijo tudi necepljene osebe v skupnosti, na primer otroke, ki so premladi, da bi prejeli cepivo ali osebe z oslabljenim imunskim sistemom.

Skupinska imunost (imenovana tudi čredna imunost) se vzpostavi, ko dovolj ljudi na nekem območju prejme cepivo.

Nasprotno pa ljudje, ki so imuni, ker so preboleli dejansko bolezen:

med prebolevanjem lahko prenesejo bolezen dalje in
so morda izpostavljeni težjemu poteku bolezni.

How vaccines work — 1. Antigen 2. Protitelesa 3. Imunski odziv

Cepiva na osnovi beljakovin

Cepiva na osnovi beljakovin vsebujejo majhne beljakovinske delce virusa ali bakterije, ki jih imunski sistem prepozna kot tujke.

Med njimi so dobro znana cepiva, kot na primer proti gripi, tetanusu in oslovskemu kašlju.

Ta cepiva pogosto vsebujejo beljakovine s površine virusa. Virusu te beljakovine omogočajo, da se veže na človeško celico in jo okuži. V cepivu pa te beljakovine, izdelane v laboratoriju, le spodbudijo imunski sistem in ne povzročijo okužbe ali bolezni.

Cepiva na osnovi beljakovin pogosto vsebujejo snovi, imenovane adjuvansi. Ti okrepijo odziv imunskega sistema na cepivo in povečajo zaščito.

Cepiva na osnovi beljakovin so v uporabi že vrsto let.

Nedavno je Evropska unija (EU) odobrila nova cepiva na osnovi beljakovin, med njimi tudi cepivo proti covidu-19 .

mRNK in vektorska cepiva

Namesto beljakovine vsebujejo mRNK in vektorska cepiva navodila za človeške celice, kako naj tvorijo antigensko beljakovino. Ta navodila so dveh vrst:

v obliki molekule, imenovane sporočilna ribonukleinska kislina ali mRNK;
v obliki genetskega zapisa v neškodljivem vektorskem oziroma prenašalnem virusu, spremenjenem tako, da ne more povzročiti bolezni.

Ko oseba prejme cepivo na osnovi mRNK ali vektorsko cepivo, nekatere telesne celice preberejo navodila. Te celice nato krajše časovno obdobje proizvajajo antigensko beljakovino, nato pa se molekule mRNK oziroma nenevaren virus razgradijo.

Imunski sistem prepozna antigensko beljakovino, ki so jo proizvedle telesu lastne celice, kot tujek, zato aktivira imunske celice in ustvari protitelesa.

Raziskave za razvoj mRNK in vektorskih cepiv potekajo že desetletja, največ napredka pa je bilo doseženega v drugem desetletju 21. stoletja.

S pomočjo dodatnih finančnih sredstev na začetku pandemije covida-19 leta 2020 so bila prva štiri cepiva proti covidu-19, odobrena v EU, mRNK in vektorska cepiva.

Več informacij o teh cepivih in o tem, kako jih je EU odobrila, je na voljo tukaj: Cepiva proti covidu-19.