Koristi cepljenja

S cepivi smo rešili na milijone življenj v Evropi in po svetu. Široka precepljenost je pripomogla k odpravi črnih koz in otroške paralize v Evropi, zaradi česar so prej pogoste bolezni postale redke. 

S cepljenjem se ljudje zaščitijo pred resnim potekom bolezni in včasih tudi smrtjo zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. Cepljenje ščiti tudi pred širjenjem teh bolezni med družinskimi člani, prijatelji, sodelavci, sošolci in člani širše skupnosti. 

Cepljenje velja za enega stroškovno najučinkovitejših ukrepov na področju javnega zdravja, saj znižuje stroške, povezane z zdravljenjem in oskrbo ljudi, ki zbolijo.

Če je v populaciji dovolj ljudi cepljenih proti določeni nalezljivi bolezni, je precej manj verjetno, da se bo ta širila z osebe na osebo. To ščiti pred izbruhi bolezni in lahko vzpostavi „kolektivno imunost“ oziroma „čredno imunost“, če je imunih dovolj ljudi. S tem niso zaščiteni samo cepljeni, temveč posredno tudi tisti, ki so dovzetnejši za bolezni. Majhni otroci, starejši ljudje, ljudje s šibkim imunskim sistemom, oboleli za rakom in ljudje, ki se ne morejo cepiti iz zdravstvenih razlogov, so ogroženi, ko se bolezni začnejo širiti v skupnosti, zato lahko cepljenje pomaga zaščititi tudi njih. 

Kako nalezljive so posamezne bolezni?

Pri nekaterih nalezljivih boleznih se ljudje ne morejo zanašati na kolektivno imunost. Eden od takih primerov je tetanus, saj se lahko razvije kot posledica običajnih poškodb, kot so ureznine, odrgnine in ugrizi psov ali mačk. Cepljenje je edini način za zagotovitev neposredne zaščite proti tetanusu.

V nasprotju z zdravili, ki se uporabljajo za zdravljenje bolnikov, se cepiva običajno dajejo zdravim ljudem, s čimer jih zaščitijo pred zbolevanjem. Čeprav dolgoročne koristi cepljenja morda niso takoj očitne, bi se lahko mnoge bolezni, ki so danes zaradi cepljenja postale zelo redke, vrnile, če bi se ljudje nehali cepiti.