Oslovski kašelj
Kaj je oslovski kašelj?
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska bolezen, ki prizadene pljuča in dihalne poti. Drugo ime za oslovski kašelj je pertusis. Bolezen povzroča bakterija, ki je prisotna v ustih, nosu in žrelu okužene osebe.
Kakšni so znaki okužbe z oslovskim kašljem?
Znaki okužbe se običajno pojavijo od 7 do 10 dni po okužbi, lahko pa tudi po 21 dneh.
- Na začetku bolezni so znaki podobni navadnemu prehladu (kihanje, izcedek iz nosu, rahlo povišana telesna temperatura in blag kašelj).
- V dveh tednih postane kašelj hujši, značilni so napadi kašlja, ki ga spremlja vreščeč ali visok piskajoči zvok, podoben riganju. Po končanih napadih bolnik večkrat izkašlja gosto, prozorno sluz, čemur pogosto sledi bruhanje. Napadi se na začetku pojavljajo ponoči, nato postanejo pogostejši čez dan in se lahko ponavljajo od enega do dveh mesecev.
- Pri mlajših dojenčkih se značilno piskajoči zvok lahko nikoli ne razvije, napadom kašlja pa lahko sledijo krajša obdobja brez dihanja. Po tej fazi so napadi kašlja manj pogosti in manj hudi, dojenček pa postopno okreva (kar lahko traja tri mesece).
Mladostniki, odrasli in otroci, ki še niso bili cepljeni z vsemi odmerki, imajo običajno blažje ali nekoliko drugačne simptome. Pri teh skupinah in pri zelo majhnih dojenčkih je oslovski kašelj težje diagnosticirati.
Kakšni so zapleti okužbe z oslovskim kašljem?
Za najhujšimi oblikami oslovskega kašlja zbolijo dojenčki. Oslovski kašelj je lahko posebno resen pri necepljenih dojenčkih ali dojenčkih, katerih matere niso bile cepljene. Najpogostejši zapleti so pljučnica, encefalopatija (možganska bolezen), epileptični napadi in celo smrt.
Med zapleti pri odraslih in starejših otrocih so lahko krajša obdobja prenehanja dihanja, zlomljena rebra, prolaps danke in hernije.
Kako se oslovski kašelj prenaša?
Oslovski kašelj se prenaša po zraku s kužnimi kapljicami, ki jih s kašljanjem izloči okužena oseba. Prenaša ga lahko tudi oseba, ki ima samo blažjo obliko bolezni, ali okužena oseba, ki nima nobenih znakov. Pogosto bolezen prinesejo starejši sorojenci ali starši in doma okužijo dojenčka.
Kdo je izpostavljen tveganju za okužbo z oslovskim kašljem?
Zboli lahko vsakdo, ki ni cepljen proti oslovskemu kašlju ali ni cepljen v skladu s programom cepljenja.
Kako se je mogoče zaščititi pred okužbo z oslovskim kašljem?
Najpomembnejši način za preprečevanje oslovskega kašlja je popolna imunizacija. Cepivo proti oslovskemu kašlju se običajno kombinira s cepivom proti davici in tetanusu (pogosto tudi v kombinaciji s cepivom proti otroški paralizi, bakteriji Haemophilus influenzae in hepatitisu B). V skladu z nacionalnim programom cepljenja otroci prvega od dveh do treh odmerkov običajno dobijo med drugim in dvanajstim mesecem starosti. Tretji in četrti odmerek se priporočata pri starosti 11 do 24 mesecev, še en odmerek pa med tretjim in sedmim letom starosti.
Nekatere države EU/EGP priporočajo obnovitveni odmerek cepiva za mladostnike, odrasle in/ali nosečnice, saj tak odmerek pri nosečnicah začasno zaščiti tudi novorojenčka. Nekatere države priporočajo obnovitveni odmerek tudi za necepljene ženske kmalu po porodu, da se zmanjša tveganje prenosa bolezni na dojenčka.
Kako se oslovski kašelj zdravi?
Za zdravljenje oslovskega kašlja in preprečevanje nadaljnjega širjenja bolezni se lahko uporabljajo antibiotiki. Vendar se mora zdravljenje zaradi kar največje učinkovitosti začeti zgodaj, v prvem do drugem tednu, preden se začnejo napadi kašlja.
Več informacij je na voljo na spletišču centra ECDC: https://www.ecdc.europa.eu/en/pertussis/facts (EN)
Opomba: Informacije, podane v tem informativnem listu, so zgolj splošne narave in nikakor ne nadomeščajo zdravnikove strokovne presoje posameznega primera.
Več informativnih listov
Davica
Ključna dejstva o davici, simptomih, zapletih, dejavnikih tveganja, načinu širjenja, preprečevanju in zdravljenju.
Gripa
Ključna dejstva o gripi, bolezenskih znakih, zapletih, dejavnikih tveganja, načinu širjenja, preprečevanju in zdravljenju.
Hepatitis A
Ključna dejstva o hepatitisu A, simptomih, zapletih, dejavnikih tveganja, načinu širjenja, preprečevanju in zdravljenju.